“
Smisla ni, cilja ni, le večna pot je v meni, pot in postaje ob njej. več kot desetletje garanja, samoodpovedi, tveganja, sanj in hrepenenja, več kot mesec dni trpljenja štiridesetih mož, samo zato, da sedajle sedim pri kitajski piramidi in ne vem, kaj bi. Toda zakaj bi se človek ukvarjal samo s pustimi stvarmi, za katere ima vedno pripravljen odgovor: to delam zato in zato...
”
”